Kakšne učbenike, kakšen način poučevanja potrebuje sodobno poklicno in strokovno izobraževanje, še posebej na področju strojništva, je bila tema prvega uvodnega strokovnega posveta z okroglo mizo v okviru projekta Akademija za kombinirano učenje. Strokovni posvet je potekal 12.10. 2022, v živo in preko spleta.
Opazna potreba po drugačnem poučevanju
Udeleženci posveta so se strinjali, da je opazna potreba po drugačnem poučevanju, po drugačnih učnih metodah, drugačnih učbenikih. Podobni izzivi se kažejo tudi na ostalih segmentih strokovnega izobraževanja. Brez učenja, kako naj se dijaki in študenti učijo, prav tako ne bo šlo. Hitre spremembe na trgu zahtevajo hitro spreminjanje učbenikov, načinov poučevanja, pa tudi načinov učenja.
Če se želi deficitarne poklice še bolj približati dijakom in študentom, pa seveda tudi potrebam gospodarstva, je potrebno hitro reagiranje.
Kako dijake in študente opolnomočiti z ustreznimi kompetencami?
Če se želi, da bodo dijaki in študenti ob vstopu na trg dela pripravljeni in sposobni delati samostojno, samoiniciativno, če se ve, da bomo glede na projekcije deficitarne poklice potrebovali do leta 2050, je skrajni čas, da se reagira hitro.
Projektni partnerji bodo v okviru projekta Akademija za kombinirano učenje, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, tudi s pomočjo slovenske udeležbe (skrbnik SVRK raziskali in pripravili digitalna gradiva, raziskali potrebe po znanjih in spretnostih dijakov in učiteljev. Projekt traja od junija do aprila 2024.
Kdo so bili prisotni na strokovnem posvetu?
Na strokovnem posvetu so bili prisotni ravnatelji strokovnih šol, učitelji, dijaki, ter projektni partnerji, Založba Rokus Klett, GZS Center za poslovno usposabljanje, Fakulteta za strojništvo Lj., Center za poklicno usposabljanje, Šolski center Novo Mesto. V projektu sodeluje tudi založba Gyldendale z Norveške, kjer že imajo veliko dobrih praks kako prilagoditi učna gradiva, poučevanje, kot samo učenje, še posebej na področju strojništva.
Glavni poudarki posveta:
- Učna gradiva, ki bodo nastala v okviru projekta bodo prilagojena za potrebe poučevanja s sodobnimi metodami, na voljo bodo brezplačno za vse potencialne uporabnike.
- Predsednik strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje dr. Boris Dular je poudaril, da ni potrebno, da smo vedno v vsem pred časom, temveč vsaj v toku z časom in potrebami. Za določene programe še nimamo sodobnih učbenikov, še posebej ne digitalno podprtih. Vemo pa, da kakovostnega znanja ni brez kakovostih učbenikov. Predstavniki izobraževalnih institucij so poudarjali, da pri učencih opažajo pomanjkanje kompetenc, kot je delo v timu, kritično razmišljanje, osredotočenost, vztrajnost, prepričanost v uspeh.
- Udeleženci so z veseljem ugotavljali, da je prav projekt prilika, da se stanje spremeni in s skupnimi močmi izboljša.
Okrogla miza za ravnatelje in učitelje:
- Po uvodnem posvetu je sledila okrogla miza z razpravo, ki jo je vodila mag. Jelka Miranda Razpotnik, Rokus Klett in je bila v prvi vrsti namenjena zbranim ravnateljem in učiteljem srednjih strojnih šol. Želeli smo dobiti širšo mnenje in tudi izmenjavo mnenj o aktualni situaciji v poučevanju strokovnih predmetov v srednješolskih programih strojništva. Hkrati pa smo želeli izzvati prisotne ravnatelje in učitelje k analizi oz. razmisleku o potrebnih znanjih, izkušnjah, veščinah in izzivih v prihodnosti, tako za dijake kot tudi za učitelje.
- Predstavljen je bil kombinirani model poučevanja, na katerem temelji vzpostavitev novih interaktivnih gradiv, načrtovanih v projektu.
Zaključek
- Posvet se je zaključil z obljubo, da bomo pri realiziranju rezultatov pomagali vsi, ne samo projektni partnerji, ki so v projekt vključeni, temveč tudi prisotni. Med seboj se bomo obveščali, si delili dobre prakse, predlagali kakšna učna gradiva naj se razvijajo. Kako se približati dijakom in študentom, da bodo na trg delovne sile, po končanem izobraževanju vstopali opolnomočeni z znanjem, ki ga gospodarstvo potrebuje. Rezultate pa bo mogoče uporabiti ne samo na segmentu strojništva, temveč tudi širše.
